-
1 part
1. noun1) (something which, together with other things, makes a whole; a piece: We spent part of the time at home and part at the seaside.) del2) (an equal division: He divided the cake into three parts.) del3) (a character in a play etc: She played the part of the queen.) vloga4) (the words, actions etc of a character in a play etc: He learned his part quickly.) vloga5) (in music, the notes to be played or sung by a particular instrument or voice: the violin part.) part, partitura6) (a person's share, responsibility etc in doing something: He played a great part in the government's decision.) vloga2. verb(to separate; to divide: They parted (from each other) at the gate.) ločiti (se)- parting- partly
- part-time
- in part
- part company
- part of speech
- part with
- take in good part
- take someone's part
- take part in* * *I [pa:t]noundel, kos; sestavni del, sestavina; mathematics del ulomka ( three ŋs tri četrtine); technical posamezen del ( ŋs list seznam posameznih delov, spare ŋ nadomestni del); delež, udeležba ( he wanted no part in the proposal o predlogu ni hotel nič vedeti); del telesa, ud, organ ( the privy ŋs spolni organi); zvezek (knjige: the book appears in ŋs); stranka v sporu ( he took my ŋ postavil se je na mojo stran); dolžnost ( I did my ŋ storil sem svojo dolžnost); theatre figuratively vloga ( to act a part in igrati vlogo koga v; the government's part in the strike vloga vlade v stavki); music (pevski ali instrumentalni) glas, part ( to sing in ŋs večglasno peti, for several ŋs za več glasov); archaic plural nadarjenost, zmožnosti ( a man of ŋs zmožen človek, pametna glava); pokrajina, predel, območje ( in foreign ŋs v tujini, in these ŋs v teh krajih); American prečapart by part — del za delom, kos za kosomto be art and part — biti udeležen pri čem, biti sestavni del česato have a part in s.th. — biti udeležen pri čemon the part of — od, od straniof parts — nadarjen, odličen, mnogostranskito play a part — ne biti iskren, varati, igratito take part in — sodelovati, udeležiti segrammar part of speech — besedna vrstaII [pa:t]adverbdelomapart of iron part of wood — deloma železen, deloma lesenIII [pa:t]1.transitive verbdeliti, razdeliti, razčleniti; ločiti (prijatelje, sovražnike), razdreti (prijateljstvo); American počesati lase na prečo; podeliti, razdeliti ( among med); physiology izločati; chemistry razstaviti, ločiti (kovine);2.intransitive verbločiti se, raziti se, razdeliti se; nautical strgati se (sidrna vrv, kabel); colloquially ločiti se od denarja, plačatito part company — ločiti se, raziti senautical slang to part brass-rags — razdreti prijateljstvoto part with — opustiti, ločiti se od česa, prodati, znebiti seto part with s.o. — odpustiti koga, posloviti se od kogato part up with — prodati, izročiti kaj -
2 parcel
(thing(s) wrapped and tied, usually to be sent by post: I got a parcel in the post today.) paket* * *I [pa:sl]nounpaket, zavitek, omot; economy pošiljka partija; parcela, kos zemljišča; contemptuously kopica, kuppart and parcel of — bistveni, sestavni del česaeconomy bill of parcels — tovorni listII [pa:sl]transitive verbzavijati, zlagati v zavoj (tudi z up); nautical zaviti v nepremočljivo platno; razkosati zemijo, parcelirati ( out)III [pa:sl]adverbdelno
См. также в других словарях:
globína — e ž (í) 1. razsežnost v navpični smeri navzdol: meriti globino; globina jezera je deset metrov; globina in širina prepada / globina oranja ∙ kulturni razvoj v globino in širino glede na intenzivnost in obseg // razsežnost v vodoravni smeri v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hrbteníca — e ž (í) 1. del telesnega ogrodja iz vretenc, ki poteka na hrbtni strani trupa: upogniti, vzravnati hrbtenico; pri padcu si je zlomil hrbtenico; kriva hrbtenica 2. publ., s prilastkom glavni, bistveni del česa: črna metalurgija je hrbtenica… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
elemènt — ênta m (ȅ é) 1. sorazmerno samostojen del celote, prvina: razstaviti pripravo na elemente; gradbeni, konstrukcijski, montažni element // sestavni del, sestavina: točka, premica in ravnina so elementi geometrije; to so bistveni elementi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prvína — e ž (í) 1. sestavni del, sestavina: glasovi, besede in druge prvine jezika; bistvene prvine obravnavanega problema / prvine osebnosti / obvladovati smučarske, telovadne prvine; prvine kvačkanja, pletenja // s prilastkom po čem značilen sestavni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rôka — e in é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi róko róke (ó) 1. okončina človeka, ki se uporablja za prijemanje, delo: dvigniti, skrčiti roko; iztegovati roke proti materi; prekrižati roke na prsih; zlomiti si obe roki; dolge,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osnóva — e ž (ọ̑) navadno s prilastkom 1. kar bistveno določa, opredeljuje lastnosti, značilnosti česa: navodila so osnova za izpolnjevanje načrta; to odkritje je bilo osnova za razvoj vede podlaga; duhovne, idejne osnove gibanja; moralne osnove… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vléči — vléčem nedov., vléci vlécite in vlecíte; vlékel vlékla (ẹ) 1. s silo, usmerjeno proti sebi a) povzročati premikanje česa za seboj, k sebi: ena lokomotiva vleče, druga potiska; vol vleče plug; konj dobro vleče / z avtomobilom vleči prikolico /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
têmelj — a m (é) 1. nosilni del kakega gradbenega objekta, navadno v zemlji: izpodkopati, postaviti, utrditi temelje; betonski, zidani temelji; majav, trden temelj / kopati temelje za novo stavbo / kamnit temelj spomenika 2. kar je nujno potrebno za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ogródje — a s (ọ̑) 1. kar nosi, povezuje napravo, objekt in daje osnovno obliko: postaviti trdno ogrodje; leseno, železno ogrodje; ogrodje strehe; ogrodje vozila; ogrodje iz cevi, žic / ostalo je samo še ogrodje barake / nosilno ogrodje // navadno s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
